….izpiski, premori in za konec….ena mala nagajiva :D

…..en lep petkov pozdrav – dragi učenci, spoštovani starši.

V začetku tedna ste v najini objavi med drugim rešili krajši kviz, ki ga je za vas pripravil g. Darko Hederih, na temo izpiski in miselni vzorci. V nadaljevanju lahko najdete pravilne odgovore:

IZPISKI IN MISELNI VZORCI

Verjamem, da vam bodo napotki v pomoč pri učenju in pri pridobivanju novih znanj. Ampak tekom učenja je potrebno narediti tudi – premor….

Tekom vsake mislne aktivnosti rabijo naši možgani tudi miselne premore ali tako imenovane “brain breaks”. Cilj odmorov je, da se potem učenci lažje osredotočijo.  To pomeni, da učenec vstane in se razgiba; še posebej je to pomembno, če otrok dlje časa sedi. Fizična vaja oz. telovadba poveča pretok krvi v možgane, kar pomaga pri osredotočenosti in budnosti. Telesna aktivnost pa zmanjuše tudi tesnobo in stres.

Odmor je potrebno narediti, ko otrok ugotovi, da ne more več slediti oz. ne more več delati zbrano. Za učence je to nekje po 20 oz. 30 minutah, za starejše učence nekje po 45 minutah.

Premori oz. odmori so lahko različni – pomembno je, da si otrok v času odmora nabere energijo za nadaljnje učenje. Za otroka bo lažje, če boste odmore predhodno načrtovali in določite osnovna pravila glede premorov, ki naj trajajo nekje 5 minut.

(vir: Strokovni center Pomurja, spletni dostop: 24. apr. 2020).

….in za konec še nekaj nagajivega – mala nagajiva opica :D. Naj vam mala nagajivka polepša praznike, ki so pred nami.

#TuSvaZaVas

Psihologinja Tamara in pedagog Andrej

Sproščanje – tako in/ali drugače

En lep dober dan vam želiva – iz Goričkega in Dolinskega 😀

V najini drugi objavi sva vam že ponudila nekaj vaj za sproščanje. Zavedava se, da smo ljudje različni – nekateri od vas se najlažje sprostite ob poslušanje rock in punck glasbe, drugi s kolesarjenjem, tretji na vrtu, ko z vso močjo pulite plevel, nekomu umirejna glasba in usmerjene aktivnosti, ki vodijo k umiritvi celotnega telesa,…. Ker je odziv na najino prvo objavo oz. vaje za sproščanje bil zelo pozitiven, sva se odločila, da vam ponudiva še nekaj vaj.

V okviru projekta Roka v roki so med drugim pripravili tudi splet različnih vaj za sproščanje. Na priloženi povezavi jih najdete tako v angleškem kot tudi slovenskem jeziku:

Hand in hand

Tistim, ki se ob tovrstnih vajah ne znajdete najbolje, pa ponujava kviz, ki ga je tudi danes pripravila g. Hederih. Kviz, ki je pred vami, je nadaljevanje prvega kviza o učenju.

KVIZ O UČENJU-2

……..za konec pa Tone Pavček…. zapisal je toliko lepega – danes za konec vam poklanjava njegov srčen nasmeh in….

#TuSvaZaVas

Psihologinja Tamara in pedagog Andrej

Pozdravljeni “Bojevniki”!

En lep pozdrav ob koncu tedna dragi učenci, spoštovani starši.

Danes bi želela z vami deliti zapis ge. Janje Dermastija, ki ga je delila s člani skupine “Osamimo virus, ne sebe”….. Vzpodbudne besede, ki jih lahko beremo znova in znova….

 

TUDI TI SI POMEMBEN BOJEVNIK 

naj naši otroci slišijo ta stavek vsak dan.

Pohvalimo prosim otroke:

*da se držijo navodil
*da opravljajo šolske obveznosti na drugačen način
*da zdržijo doma brez družbe prijateljev
*da nam pomagajo pri vsakdanjih opravilih
*da se znajo tudi samozaposliti, ko mi opravljamo službene obveznosti
*da …….

In ja, imajo pravico biti tudi tečni, zdolgočaseni, prestrašeni, jezni. In mi odrasli smo njihov varen pristan, kjer so lahko točno takšni kot so. Človeški.

In ravno zato jim povejmo, da je tudi ON pomemben v tej vojni proti nevidnemu, hudobnemu sovražniku. Ker SODELUJE. In da vemo, da je težko. A, da bomo skupaj zmogli – kot družina .

Zelo pomaga, če smo ustvarjalni. Če se otroci dolgočasijo izvlecite kostume za maškare ali izdelajte sami oprave bojevnikov. Igrajte se, da je v slogi moč, da bomo skupaj premagali hudobneže (viruse) in da bomo ZMAGALI .

…tudi ti si bojevnik!

#TuSvaZaVas

Pedagog Andrej in psihologinja Tamara

Ob pričetku kratkega tedna…

En lep “popraznični ” pozdrav dragi učenci, spoštovani starši.

Ko v torek pričeš s poukom in učenci razredne stopnje celo s športnim dnevom, to ni samo kratki teden, ampak “mini” teden :D.

Učitelji vam pripravljajo naloge za teden, ki je pred nami, z nekaterimi ste se to že videli v živo v okviru t.i. videokonkerenc, midva z Andrejem pa sva pripravila za vsakega nekaj: nekaj za vas učenci in nekaj za vaše starše.

Najprej kot obljubljeno v najini zadnji objavi – rešitve oz. pravilni odgovori na vprašanja v kvizu. Najdete jih na spodnji povezavi:

UČENJE OSNOVE1.

Verjamem, da vam vprašanja niso povzročala sivih las in da ste zagotovo brez težav našli pravilne odgovore.

In zdaj nekaj za starše oz. tako bi lahko rekli; prispevek, ki je bil objavljen v okviru oddaje Dobro jutro, si lahko pogledate kar skupaj. Ga. Janja Dermastija govori o tem, kako povečati motivacijo za učenje. Vsi skupaj smo se namreč znašli v eni novi, popolnoma drugačni situaciji… In verjamem, da pride do situacije, ko enostavno ni prave volje za opravljanje zastavljenih nalog in učenje… Z nekaj nasveti torej ga. Dermastija v prispevku:

https://4d.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/174682979?fbclid=IwAR2lRmwbbmahsk_G31te3szRrWXxVs9Vz90BNjh8YdNB820tTqDLKmfWSM0

In ob koncu še odlomek iz zgodbe Mali princ (Le petit Prince),  francoskega pisateljia in pilota Antoinea de Saint-Exupéryja, ki je bila prvotno namenjena otrokom, vendar po njej zelo radi posegajo tudi odrasli. Prevedena je v 180 svetovnih jezikov, leta 2018 pa je bila prevedena tudi v prekmurščino in nosi naslov Mali kralič.

….Vedno je vredno čakati na boljše čase. Saj bodo prišli. Mogoče ne tako hitro, kot bi si mi želeli, mogoče bo minilo več dnevov, mesecev ali celo let. Kdove koliko sončnih zahodov si bomo morali ogledati, a zagotovo bodo prišli. Še vedno je bilo na koncu vse dobro, kajti konci so srečni, rememeber? Nikoli ne smemo obupati, ne nad osebo, stvarjo ali zgolj situacijo. Vse se bo obrnilo na bolje in bolj kot bomo v to verjeli, prej se bo to zgodilo…..  (iz knjige Mali princ, predevel Ivan Minatti).

Le petit prince – Mali princ

Mogoče vas bo teh nekaj misli prepričalo, da preberte knjigo v celoti….

 

 

 

 

 

Ostanite zdravi in ostanite nasmejani!

#TuSvaZaVas

Psihologinja Tamara in pedagog Andrej

 

 

…..ob koncu tedna praznični pozdrav, kviz…in še kaj : )

En prav posebno lep dober dan dragi učenci, spoštovani starši.

….petek je in to praznični petek; torbe ste najverjetneje že zabrisali v kot… ups – bolj prav bi najverjetneje bilo: odjavili ste se iz spletnih učilnic in pripravljeni ste na radosti ter dobrote velikonočnega vikenda.

Za vikend, ki je pred vrati, želiva z vami deliti kviz, ki ga je pripravil g. Darko Hederih; prepričana sem, da se ga mnogi spomnite iz kviza Male sive celice. Kviz naj vam v prihodnjih dneh krajša čas – pravilni odgovori na zastavljena vprašanja pa bodo objavljeni v torek, 14. aprila 2020.

Kviz najdete v naslednji povezavi:

KVIZ O UČENJU

Z voščilom ob prazniku in fotografijami izdelkov, ki jih je v tem predprazničnem času izdelala sama, pa se nama je oglasila učenka Pia iz 6. a razreda. Pia lepa hvala – tudi tebi in tvoji družini želiva mirne praznike. Piini izdelki so na priloženih fotografijah:

Na koncu vam želiva samo zaželiti mirne in prijetne velikonočne praznike.

“TuSvaZaVas

Psihologinja Tamara in pedagog Andrej

….včasih pomaga dober urnik

Pozdravljeni učenci, pozdravljeni starši.

Danes sva za vas pripravila nekaj ne temo organizacije dela doma…. da se bomo bolje razumeli, bova govorila kar o urniku. Preberite – in vejameva, da vam bo vsaj delček zapisanega v pomoč. Mogoče danes, mogoče jutri…ali pa šele čez nekaj dni. Enkrat zagotovo.

…torej: Urnik domačega dela

Kaj nam prinaša čas, ko so šole zaradi epidemije novega virusa zaprte? Ta čas lahko vzamemo kot priložnost ali kot »muko«?

Kot priložnost, saj je sedaj, med »prisilnim« bivanjem doma, končno čas za prijeten zajtrk v miru, ni nobenega hitenja čez dan, dovolj časa je za igro in sprehode v naravo…

Pa vendar ni vsepovsod tako. Nekatere družine se v teh dneh soočajo z resnimi težavami. Zanje je to čas »muke«.

Po pogovoru z učitelji in nekaterimi starši smo zaznali težave glede pouka na daljavo. Ena izmed mam »sposobne« (po mnenju učiteljice) učenke je omenila, da se jim pouk na daljavo zavleče čez celi dan. Tudi v anketi OŠ Beltinci smo zaznali, da nekateri učenci porabijo za tako delo ekstremno veliko časa.

Kje bi lahko bil problem? Mogoče tudi v organizaciji dela.

In kako pomagati?

Včasih si je smiselno narediti urnik.

Družine so različne. Posamezniki v družini so različni. Starost naših otrok je različna in s tem tudi njihove želje in potrebe. Včasih se težko uskladimo in vedno se zgodi, da se kdo čuti prikrajšanega.

Že zaradi naših različnosti se je smiselno zjutraj usesti in si povedati svoje želje in predstave o dnevu, ki je pred nami. Če naša pričakovanja uspemo spraviti še na papir in čisto na kratko zapisati približen potek dneva, ki je pred nami, se lahko na ta način izognemo mnogim konfliktom in slabim občutkom.

Če otrok npr. ve, da bomo šli ven po kosilu, bo ta čas lažje počakal in se zamotil s čim drugim. Če ga le odganjamo in mu govorimo: »Ne še zdaj« ali »Ne vem še, počakaj!«, to v njem sproži negotovost in napetost. OTROCI SO ZMOŽNI POČAKATI, če jim le damo varne in trdne okvire, da vedo, KAJ IN KDAJ

BODO PRIČAKALI željeno dejavnost.

Ker naši šolarji v tem obdobju niso na počitnicah in šolsko delo opravljajo tudi doma,  je zelo smiselno, da se že zjutraj z njimi dogovorimo, kdaj bodo to delo tudi opravili. Dogovorjeni urnik naj bo enostaven in smiseln. Če se odločimo, da ga bomo oblikovali, se ga poskusimo tudi držati.

Tako svetuje Sabina Dogenik, univ. dipl. soc. ped. iz Posvetovalnice za učence in starše Novo mesto. (www.posvetovalnica.si)

Tudi sam bi se kot pedagog s tem strinjal, saj sem se že v šoli srečeval z učenci, ki so imeli velike težave z organizacijo učnega dela.

Zato menim, da je pomembno, da starša naredita načrt, npr. z odgovori na naslednja vprašanja:  Kdaj vstanemo? Kdaj so obroki? Kdaj je čas za delo in učenje? Kdaj je čas za branje? Kdaj je čas za sprostitev in igro? Kdaj so otroci sami? Kdaj imamo skupni prosti čas kot družina? To je zelo pomembno. Kdaj je čas za spanje?

Otroci rabijo red, da se počutijo varne.

Vendar Sabina Dogenik še dodaja in opozarja:

Urnik oblikujmo, če čutimo, da bo v našo družino lahko prinesel več miru in reda in če tovrstna oblika ustreza tudi nam, staršem. Če smo sami naravnani, da se lažje znajdemo brez urnika, bomo zagotovo s svojo starševsko avtoriteto in trdnostjo zmogli vnesti red in mir v družinsko življenje tudi brez urnika.

Verjameva, da vam bo uspelo. Z urnikom ali brez njega.

#TuSvaZaVas

Pedagog Andrej in psihologinja Tamara

 

 

zahvala in nekaj “srčnega”….

Pozdravljeni dragi učenci, spoštovani starši.

V preteklem tednu sva se vam oglasila samo enkrat, saj sva želela, da bi anketo videlo in izpolnilo čimveč učencev oz. staršev. Izredno semo hvaležni za vsako izpolnjeno anketo, za vsak zapis misli, predloga, pohvale,…. saj nam bodo le-ti v pomoč pri nadaljnjem delu na daljavo.

Ob poplavi takšnih in drugačnih zapisov, pa sem na družabnem omrežju zasledila zapis, ki ga je svojim staršem, katerih otroci so vključeni v pouk na daljavo, posredovalo Ministrstvo za šolstvo v Franciji. Gospod, ki ga je objavil, se je potrudil in ga prevedl iz angleščine; zapis pa nosi res lepo sporočilo…. V nadaljevanju ga prilagam v celoti, saj menim, da ga bo dobro prebrati večkrat v času, ko bomo zaradi epidemije doma…

 

Delim pismo francoskega Ministrstva za šolstvo vsem staršem, ki sem ga iz angleščine prevedel (anglisti ne biti preveč strogi z mano) na podlagi objave Tomaž Pivec (objavil Mitja Vidovič).

Spoštovani starši šolskih otrok!

Morda otrokom nameravate ustvariti natančen urnik dela. Imamo velika pričakovanja glede učenja, otroci imajo obveznosti, veliko spletnih dejavnosti, poskusov in raznih poročil. Tehnologijo jim omejujete, dokler ne storijo vsega dela za šolo! Toda zadeva je sledeča …

Tako kot mi, so zdaj prestrašeni tudi naši otroci. Naši otroci ne samo da slišijo, kaj vse dogaja okoli njih, temveč tudi čutijo našo nenehno napetost in tesnobo. Še nikoli niso doživeli česa takega. Čeprav se ideja, da 4 tedne ne greš v šolo, sliši super, bi si to verjetno predstavljali drugače, kot zabaven čas, kot so poletne počitnice, ne pa kot resničnost, da bi bili ujeti doma in ne bi videli svojih prijateljev.

V naslednjih nekaj tednih se bodo vedenjske težave vaših otrok povečevale. Pričakujemo lahko strah, jezo ali protest, da stvari ne morejo narediti normalno. V naslednjih tednih boste lahko opazovali več napadov, izbruhov jeze in opozicijskega vedenja. To je normalno in se v teh okoliščinah pričakuje.

Kar zdaj potrebujejo otroci, je, da se počutijo dobro in ljubljeno. Potrebujejo občutek, da bo vse v redu. In to bi lahko pomenilo, da boste morali prilagoditi svoj urnik in se posvetiti otrokom še nekoliko več. Morda pečti piškote, ustvarjati, se igrati družabne igre in si skupaj ogledati filme. Lahko naredite kak eksperiment ali poiščite virtualne izlete v živalski vrt. Skupaj z vso družino preberite knjigo in se o njej pogovorite. Pokukajte pod tople odeje in ne storite ničesar.

Naj vas ne skrbi, kaj bo, ko bodo šli nazaj v šolo. Vsak otrok je v tej barki in vse bo v redu. Ko se vrnemo v razred, bomo prilagodili pouk in nadaljevali tam, kjer pač so. Učitelji so pripravljeni na to! Ne prepirajte se s svojimi otroki, ker nočejo računati. Ne vpiti na svoje otroke, ki ne sledijo programu. Ne porabljajte nepotrebnega časa…

Kar vam želimo položiti na dušo, je naslednje: Na koncu bo duševno zdravje naših otrok pomembnejše od njihovih akademskih sposobnosti. In tisto, kar so čutili v tem času, bo še dolgo ostalo v spominu. To, kar so počeli v teh štirih tednih. Zapomnite si to vsak dan.

Za konec pa še drugi del Taieve zgodbe…

#TuSvaZaVas

               Psihologinja Tamara in pedagog Andrej