Ob pričetku kratkega tedna…

En lep “popraznični ” pozdrav dragi učenci, spoštovani starši.

Ko v torek pričeš s poukom in učenci razredne stopnje celo s športnim dnevom, to ni samo kratki teden, ampak “mini” teden :D.

Učitelji vam pripravljajo naloge za teden, ki je pred nami, z nekaterimi ste se to že videli v živo v okviru t.i. videokonkerenc, midva z Andrejem pa sva pripravila za vsakega nekaj: nekaj za vas učenci in nekaj za vaše starše.

Najprej kot obljubljeno v najini zadnji objavi – rešitve oz. pravilni odgovori na vprašanja v kvizu. Najdete jih na spodnji povezavi:

UČENJE OSNOVE1.

Verjamem, da vam vprašanja niso povzročala sivih las in da ste zagotovo brez težav našli pravilne odgovore.

In zdaj nekaj za starše oz. tako bi lahko rekli; prispevek, ki je bil objavljen v okviru oddaje Dobro jutro, si lahko pogledate kar skupaj. Ga. Janja Dermastija govori o tem, kako povečati motivacijo za učenje. Vsi skupaj smo se namreč znašli v eni novi, popolnoma drugačni situaciji… In verjamem, da pride do situacije, ko enostavno ni prave volje za opravljanje zastavljenih nalog in učenje… Z nekaj nasveti torej ga. Dermastija v prispevku:

https://4d.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/174682979?fbclid=IwAR2lRmwbbmahsk_G31te3szRrWXxVs9Vz90BNjh8YdNB820tTqDLKmfWSM0

In ob koncu še odlomek iz zgodbe Mali princ (Le petit Prince),  francoskega pisateljia in pilota Antoinea de Saint-Exupéryja, ki je bila prvotno namenjena otrokom, vendar po njej zelo radi posegajo tudi odrasli. Prevedena je v 180 svetovnih jezikov, leta 2018 pa je bila prevedena tudi v prekmurščino in nosi naslov Mali kralič.

….Vedno je vredno čakati na boljše čase. Saj bodo prišli. Mogoče ne tako hitro, kot bi si mi želeli, mogoče bo minilo več dnevov, mesecev ali celo let. Kdove koliko sončnih zahodov si bomo morali ogledati, a zagotovo bodo prišli. Še vedno je bilo na koncu vse dobro, kajti konci so srečni, rememeber? Nikoli ne smemo obupati, ne nad osebo, stvarjo ali zgolj situacijo. Vse se bo obrnilo na bolje in bolj kot bomo v to verjeli, prej se bo to zgodilo…..  (iz knjige Mali princ, predevel Ivan Minatti).

Le petit prince – Mali princ

Mogoče vas bo teh nekaj misli prepričalo, da preberte knjigo v celoti….

 

 

 

 

 

Ostanite zdravi in ostanite nasmejani!

#TuSvaZaVas

Psihologinja Tamara in pedagog Andrej

 

 

…..ob koncu tedna praznični pozdrav, kviz…in še kaj : )

En prav posebno lep dober dan dragi učenci, spoštovani starši.

….petek je in to praznični petek; torbe ste najverjetneje že zabrisali v kot… ups – bolj prav bi najverjetneje bilo: odjavili ste se iz spletnih učilnic in pripravljeni ste na radosti ter dobrote velikonočnega vikenda.

Za vikend, ki je pred vrati, želiva z vami deliti kviz, ki ga je pripravil g. Darko Hederih; prepričana sem, da se ga mnogi spomnite iz kviza Male sive celice. Kviz naj vam v prihodnjih dneh krajša čas – pravilni odgovori na zastavljena vprašanja pa bodo objavljeni v torek, 14. aprila 2020.

Kviz najdete v naslednji povezavi:

KVIZ O UČENJU

Z voščilom ob prazniku in fotografijami izdelkov, ki jih je v tem predprazničnem času izdelala sama, pa se nama je oglasila učenka Pia iz 6. a razreda. Pia lepa hvala – tudi tebi in tvoji družini želiva mirne praznike. Piini izdelki so na priloženih fotografijah:

Na koncu vam želiva samo zaželiti mirne in prijetne velikonočne praznike.

“TuSvaZaVas

Psihologinja Tamara in pedagog Andrej

….včasih pomaga dober urnik

Pozdravljeni učenci, pozdravljeni starši.

Danes sva za vas pripravila nekaj ne temo organizacije dela doma…. da se bomo bolje razumeli, bova govorila kar o urniku. Preberite – in vejameva, da vam bo vsaj delček zapisanega v pomoč. Mogoče danes, mogoče jutri…ali pa šele čez nekaj dni. Enkrat zagotovo.

…torej: Urnik domačega dela

Kaj nam prinaša čas, ko so šole zaradi epidemije novega virusa zaprte? Ta čas lahko vzamemo kot priložnost ali kot »muko«?

Kot priložnost, saj je sedaj, med »prisilnim« bivanjem doma, končno čas za prijeten zajtrk v miru, ni nobenega hitenja čez dan, dovolj časa je za igro in sprehode v naravo…

Pa vendar ni vsepovsod tako. Nekatere družine se v teh dneh soočajo z resnimi težavami. Zanje je to čas »muke«.

Po pogovoru z učitelji in nekaterimi starši smo zaznali težave glede pouka na daljavo. Ena izmed mam »sposobne« (po mnenju učiteljice) učenke je omenila, da se jim pouk na daljavo zavleče čez celi dan. Tudi v anketi OŠ Beltinci smo zaznali, da nekateri učenci porabijo za tako delo ekstremno veliko časa.

Kje bi lahko bil problem? Mogoče tudi v organizaciji dela.

In kako pomagati?

Včasih si je smiselno narediti urnik.

Družine so različne. Posamezniki v družini so različni. Starost naših otrok je različna in s tem tudi njihove želje in potrebe. Včasih se težko uskladimo in vedno se zgodi, da se kdo čuti prikrajšanega.

Že zaradi naših različnosti se je smiselno zjutraj usesti in si povedati svoje želje in predstave o dnevu, ki je pred nami. Če naša pričakovanja uspemo spraviti še na papir in čisto na kratko zapisati približen potek dneva, ki je pred nami, se lahko na ta način izognemo mnogim konfliktom in slabim občutkom.

Če otrok npr. ve, da bomo šli ven po kosilu, bo ta čas lažje počakal in se zamotil s čim drugim. Če ga le odganjamo in mu govorimo: »Ne še zdaj« ali »Ne vem še, počakaj!«, to v njem sproži negotovost in napetost. OTROCI SO ZMOŽNI POČAKATI, če jim le damo varne in trdne okvire, da vedo, KAJ IN KDAJ

BODO PRIČAKALI željeno dejavnost.

Ker naši šolarji v tem obdobju niso na počitnicah in šolsko delo opravljajo tudi doma,  je zelo smiselno, da se že zjutraj z njimi dogovorimo, kdaj bodo to delo tudi opravili. Dogovorjeni urnik naj bo enostaven in smiseln. Če se odločimo, da ga bomo oblikovali, se ga poskusimo tudi držati.

Tako svetuje Sabina Dogenik, univ. dipl. soc. ped. iz Posvetovalnice za učence in starše Novo mesto. (www.posvetovalnica.si)

Tudi sam bi se kot pedagog s tem strinjal, saj sem se že v šoli srečeval z učenci, ki so imeli velike težave z organizacijo učnega dela.

Zato menim, da je pomembno, da starša naredita načrt, npr. z odgovori na naslednja vprašanja:  Kdaj vstanemo? Kdaj so obroki? Kdaj je čas za delo in učenje? Kdaj je čas za branje? Kdaj je čas za sprostitev in igro? Kdaj so otroci sami? Kdaj imamo skupni prosti čas kot družina? To je zelo pomembno. Kdaj je čas za spanje?

Otroci rabijo red, da se počutijo varne.

Vendar Sabina Dogenik še dodaja in opozarja:

Urnik oblikujmo, če čutimo, da bo v našo družino lahko prinesel več miru in reda in če tovrstna oblika ustreza tudi nam, staršem. Če smo sami naravnani, da se lažje znajdemo brez urnika, bomo zagotovo s svojo starševsko avtoriteto in trdnostjo zmogli vnesti red in mir v družinsko življenje tudi brez urnika.

Verjameva, da vam bo uspelo. Z urnikom ali brez njega.

#TuSvaZaVas

Pedagog Andrej in psihologinja Tamara

 

 

zahvala in nekaj “srčnega”….

Pozdravljeni dragi učenci, spoštovani starši.

V preteklem tednu sva se vam oglasila samo enkrat, saj sva želela, da bi anketo videlo in izpolnilo čimveč učencev oz. staršev. Izredno semo hvaležni za vsako izpolnjeno anketo, za vsak zapis misli, predloga, pohvale,…. saj nam bodo le-ti v pomoč pri nadaljnjem delu na daljavo.

Ob poplavi takšnih in drugačnih zapisov, pa sem na družabnem omrežju zasledila zapis, ki ga je svojim staršem, katerih otroci so vključeni v pouk na daljavo, posredovalo Ministrstvo za šolstvo v Franciji. Gospod, ki ga je objavil, se je potrudil in ga prevedl iz angleščine; zapis pa nosi res lepo sporočilo…. V nadaljevanju ga prilagam v celoti, saj menim, da ga bo dobro prebrati večkrat v času, ko bomo zaradi epidemije doma…

 

Delim pismo francoskega Ministrstva za šolstvo vsem staršem, ki sem ga iz angleščine prevedel (anglisti ne biti preveč strogi z mano) na podlagi objave Tomaž Pivec (objavil Mitja Vidovič).

Spoštovani starši šolskih otrok!

Morda otrokom nameravate ustvariti natančen urnik dela. Imamo velika pričakovanja glede učenja, otroci imajo obveznosti, veliko spletnih dejavnosti, poskusov in raznih poročil. Tehnologijo jim omejujete, dokler ne storijo vsega dela za šolo! Toda zadeva je sledeča …

Tako kot mi, so zdaj prestrašeni tudi naši otroci. Naši otroci ne samo da slišijo, kaj vse dogaja okoli njih, temveč tudi čutijo našo nenehno napetost in tesnobo. Še nikoli niso doživeli česa takega. Čeprav se ideja, da 4 tedne ne greš v šolo, sliši super, bi si to verjetno predstavljali drugače, kot zabaven čas, kot so poletne počitnice, ne pa kot resničnost, da bi bili ujeti doma in ne bi videli svojih prijateljev.

V naslednjih nekaj tednih se bodo vedenjske težave vaših otrok povečevale. Pričakujemo lahko strah, jezo ali protest, da stvari ne morejo narediti normalno. V naslednjih tednih boste lahko opazovali več napadov, izbruhov jeze in opozicijskega vedenja. To je normalno in se v teh okoliščinah pričakuje.

Kar zdaj potrebujejo otroci, je, da se počutijo dobro in ljubljeno. Potrebujejo občutek, da bo vse v redu. In to bi lahko pomenilo, da boste morali prilagoditi svoj urnik in se posvetiti otrokom še nekoliko več. Morda pečti piškote, ustvarjati, se igrati družabne igre in si skupaj ogledati filme. Lahko naredite kak eksperiment ali poiščite virtualne izlete v živalski vrt. Skupaj z vso družino preberite knjigo in se o njej pogovorite. Pokukajte pod tople odeje in ne storite ničesar.

Naj vas ne skrbi, kaj bo, ko bodo šli nazaj v šolo. Vsak otrok je v tej barki in vse bo v redu. Ko se vrnemo v razred, bomo prilagodili pouk in nadaljevali tam, kjer pač so. Učitelji so pripravljeni na to! Ne prepirajte se s svojimi otroki, ker nočejo računati. Ne vpiti na svoje otroke, ki ne sledijo programu. Ne porabljajte nepotrebnega časa…

Kar vam želimo položiti na dušo, je naslednje: Na koncu bo duševno zdravje naših otrok pomembnejše od njihovih akademskih sposobnosti. In tisto, kar so čutili v tem času, bo še dolgo ostalo v spominu. To, kar so počeli v teh štirih tednih. Zapomnite si to vsak dan.

Za konec pa še drugi del Taieve zgodbe…

#TuSvaZaVas

               Psihologinja Tamara in pedagog Andrej

 
 
 

Anketa, Pravljica o koroni in …..

En lep ponedeljkov “dobro jutro, dober dan” dragi učenci, spoštovani starši.

Prvi teden pouka na daljavo je za nami. Za vse nas nekaj novega, drugačnega…. Vlado Kreslin pravi “vse se da, da, da, da, da – vse se da!”  in s svojo pridnostjo ste ponovno dokazali, da se res vse da. Vse pohvale vam dragi učenci in vam spoštovani starši.  V kratki anketi bi vas želeli povprašali o pouku na daljavo. Anketa je razdeljena po triadah. Izpolnite jo skupaj (starši in otroci) za vsakega otroka, ki obiskuje osnovno šolo Beltinci, posebej. Anketo najdete na naslednjih povezavah:

Prva triada (1., 2. in 3. razred)

Druga triada (4., 5. in 6. razred)

Tretja triada (7., 8. in 9. razred).

Vaše mnenje nam veliko pomeni, zato vas vljudno naprošava (tako v svojem kot tudi v imenu vodstva šole in v imenu učiteljskega zbora), da anketo izpolnite do konca tega tedna, torej do petka, 3. aprila 2020.

 

Zdaj pa k lahkotnejšim zadevam. V časopisu Večer je bila 17. marca 2020 objavljena Pravljica o Coroni, avtorice Ksenije Poklič. Slovenjgradčanka pravi, da jo je objavila z namenom, da pa mogoče s tem olajša komu pogovor o tem, kaj se dogaja, in zakaj otroci ne morejo ne v vrtec ne v šolo. (vir: Večer, 17. 3. 2020).

Pravljica o Coroni

Nekoč, ne prav tako daleč nazaj, je nekje v velikem mestu padla kot iz neba drobna pikica. Ta pikica je bila kot žogica. Skočila je zdaj sem, zdaj tja in s tem postala večja. Dobila je oči in usta, zrastle so ji roke in noge, najpomembnejše od vsega pa je, da je imela ta majhna pikica, ki je bila še manjša od drobtinice kruha eno super moč. Všeč nam je super moč Supermana, Hulka in podobnih junakov, vendar so ti bojevniki reševali svet. Ta majhna pikica, ki ji bomo dali ime kar Corona, pa ni vedela, da je njena super moč pravzaprav nevarna za ljudi. Da pušča za seboj sledi, takšen prah, ki ljudem škoduje. Tako je vsakemu, ki se mu je – čeprav zgolj zaradi radovednosti – približala, da si ga ogleda, okužila s tem prahom. To pomeni, da je začel kihati, kašljati na vso moč in dobil vročino. Ta prah je bil tako močan, da je bil okužen tudi kihec. Ojoj, si mislite. Okužen kihec? Tega si prav gotovo nihče ne želi. Kar pomislite, kako kihnemo. Če kihnemo in nastavimo roko, se ves tisti okuženi prah, ki je v kihcu prestavi na vse tisto, česar se dotaknemo: na igrače, telefon, mizo, hrano, kljuko od vrat.

K sreči imamo tudi mi malo te super moči. Ta Coronin prah lahko zaustavimo, in sicer tako, da brž pohitimo do umivalnika, kjer s komolcem odpremo vodo kot pravi boljevniki, si roke dobro umijemo, dodamo še čudežni napoj, ki mu rečemo milo, nato roke še enkrat dobro umijemo in vodo zapremo.

Joj, boga Corona. Ko bi vedela, kaj počne, gotovo ne bi nadaljevala. Ker pa ni vedela, se je odločila, da bo raziskala vse kraje in obiskala čimveč ljudi, da bi videla, kako ljudje živijo, kaj počnejo, kako govorijo, pojejo, plešejo.

Usedla se je na veliko ptico, ki ji ljudje rečemo letalo in začela svoje potovanje. Seveda ni nič narobe s tem, da se je veselila poleta z letalom, narobe je bilo le to, da je svoj prah puščala na vsem, česarkoli se je dotaknila. Všeč so ji bili ljudje, ki so potovali. Bili so tako različni, po izgledu, govorjenju. Ni razumela njihovega jezika, zato se je odločila na enem od letališč izstopiti in nadaljevati vožnjo z ogromnim avtomobilom, saj veste, z avtobusom.

Medtem pa so se ljudje, s katerimi je bila Corona v stiku okužili s tem njenim prahom, kar pomeni, da se niso počutili dobro, dobili so vročino, nekatere je ta prah žgečkal v grlu in so kašljali in kihali in tako s tem širili ta Coronin prah na vse, ki so jih srečali.

Nekateri so morali k zdravniku, da jih je zdravnik pregledal in, ker niso vedeli, da imajo v sebi ta prah, so prav tako okužili z njim še zdravnika.

K sreči pa so imeli nekateri zdravniki tudi takšno bojevniško zaščito, masko in obleko, skozi katero ta prahec ne more priti. In ti zdravniki so se odločili, da raziščejo ta Coronin prah, da bi pomagali ljudem.

Želeli so, da bi čimveč ljudi izvedelo, kako deluje ta prahec, ki mu lahko rečemo kar virus, zato so poklicali vse novinarje, saj veste, tiste, ki delajo na televiziji in radiju, pa tudi tiste, ki pišejo za časopis, prav tako pa so poklicali glavne ljudi, ki vodijo države. Vsem so povedali, da je ta prahec oziroma virus nevaren za ljudi in da morajo pri priči ukrepati.

Ti naši glavni ljudje, ki jim rečemo kar predsedniki, so se odločili, da lahko širjenje tega praha oziroma virusa zaustavimo le tako, da se zaprejo vrtci, šole, službe, kjer delajo atiji in mamice in vse velike zgradbe, kjer se sicer druži veliko ljudi in bi ta prahec lahko padel na vsega izmed nas.

Dali so nam nalogo, da se družimo samo z atijem, mamico, sestro in bratcem, se z njimi igramo, veselimo, pojemo, plešemo, kaj skuhamo, beremo pravljice ter pogovarjamo, gremo na sprehod in uživamo na sončku. Pravzaprav lepa naloga, kajne?

V času, ko bi sicer morali biti v vrtcu ali v šoli, mamice in atiji pa v službi, pa moramo narediti vsak svojo nalogo. Otroci naj se igrajo, šolarji se bodo igrali za šolo kar doma, če to ni zabavno, mamica in ati pa bosta morda morala postoriti kaj za svojo službo. Takrat bodo otroci lahko sami imeli zabavo, risali, se igrali, pogledali kakšno risanko, sestavili sestavljanko, da bosta ati in mami lahko pridno naredila svojo nalogo in bodo lahko potem vsi skupaj popoldne šli na sveži zrak.

Ampak eni atiji in mamice pa morajo v službo, kajne? Tisti, ki delajo v bolnišnici, na policiji, v trgovini, na bencinski črpalki, komunali in še kje. Otroci teh odraslih bodo takrat pri kom, ki ga dobro poznajo ali pa bodo samo za njih prijazne vzgojiteljice in učiteljice prišle v vrtec in šolo, kjer se bodo z njimi igrale in učile.

Pravi bojevniki bomo in naša super moč se bo povečala, če nam uspe, da ta prahec oziroma virus uničimo. Zato vsi dobro opravljajmo svoje naloge, si dobro umivajmo roke, kašljajmo in kihajmo v rokav, igrajmo se doma ali v gozdu, igrišča pa ne uporabljamo, da bo Coroni dolgčas, da nas ne bo srečala in bo odpotovala daleč stran.

Prijetno branje vam želiva.

Za konec pa še fotografiji izdelkov, ki so nam jih poslali učenci 2. a in 2. c razreda.

#TuSvaZaVas

Psihologinja Tamara in pedagog Andrej

 

 

Spis, risbe, risbice in še kaj….

lep dober dan vam želim dragi učenci, spoštovani starši.

Zdaj, ko učenci ne hodite v šolo, ko ni običajnega vsakodnevnega druženja s sošolci in prijatelji zagotovo počnete veliko zanimivih stvari. Malce sva tudi midva radovedna in zanima naju, kako ustvarjalni ste učenci, kaj počnete doma. Rišete risbice, ustvarjate z lego kockami, gradite gradove iz peska na domačem vrtu, mogoče celo kuhate kaj posebno dobrega ali celo pečete pecivo?

Starši otrokovo risbo oziroma tisto kar je ustvaril, fotografirajte in pošljite prek obrazca na posebni spletni strani www.vecer.com/otroci. Pripišite otrokovo ime (priimka seveda ne) in starost, lahko tudi dodate kratek opis, kaj je želel otrok povedati. V časniku Večer bodo potem vsak dan objavili eno od umetnin mladih mojstrov, vse pa bodo zbrane na spletni strani www.vecer.com.

Istočasno pa lahko to umetnino pošljete tudi na e-naslov pedagoga Andreja: andrej.lainscek@siol.net. ali pa na e-naslov psihologinje Tamare: tamara.repic@osbeltinci.si, da jo objavimo v naši svetovalnici.

Danes bova v najini Svetovalnici objavila domišljijski spis, ki nam ga je posredovala učiteljica Tjaša. Spis z naslovom “Spoznal sem  super junaka” je zapisal  Tai, učenec 3. c razreda. Bravo Tai!

 

Veseliva se vajinih zapisov, fotografij, ribic,….česarkoli.

#TuSvaZaVas                                Psihologinja Tamara in pedagog Andrej

……nekaj predlogov za sproščanje po učenju

Dragi učenci!

Učenje na daljavo je po svoje tudi naporno. Zato je dobro, da se po takem delu sprostimo. Najboljše je, če odidemo na svež zrak (sprehod, kolesarjenje ali kakšen drug šport v okviru družine). Včasih pa nam vreme tega ne dopušča. Takrat lahko »telovadimo« v hiši, lahko pa uporabimo tudi kakšno tehniko za sproščanje.

Nekateri pa se nasploh težko lotijo učenja na daljavo. Tudi ti učenci lahko uporabijo kakšno tehniko za sproščanje.

Če pa imamo preveč učenja na daljavo, je zelo priporočljivo, da se sprostimo med samim delom. Spet lahko uporabimo tehnike za sproščanje.

Za vas sva izbrala dve različni TEHNIKI SPROŠČANJA.  

SPROŠČUJOČE GLOBOKO DIHANJE

Čim udobneje se namesti na stolu, stopala naj bodo na tleh, eno roko položi na trebuh, umirjeno dihaj ter opazuj gibanje roke na trebuhu. Pri pravilnem vdihu se roka dvigne, pri izdihu spusti. Umirjeno dihaj, s svojim ritmom. Vdihneš lahko tudi skozi nos, izdihneš skozi usta. Dihaj mirno in sproščeno.

Pri vsakem vdihu si lahko predstavljaš, da vdihneš nekaj lepega, toplega, mehkega, dobrega. Izdihneš pa nekaj trdega-hladnega, temnega, slabega.

Vaja je še posebej koristna za umirjanje pred spanjem ali pred začetkom učenja.

SPROŠČANJE Z DOMIŠLJIJO

Dihaj mirno in sproščeno. Predstavljaj si, da sediš na lesenih stopnicah hišice na obali. Obala je peščena, pesek je bel in se nežno svetlika. Morje se razprostira daleč, do koder sega pogled…

Vstaneš in se sprehodiš do morja. Še nikoli nisi bil na takšni obali, videti je kot obale južnih morij: droben pesek, turkizno modra voda, toplo sonce … Prijetno toplo je, blaga sapa ti hladi čelo. V daljavi vidiš jadrnice. Stopaš ob vodi, valovi ti oblivajo stopala. Voda je tako vabljiva, da sedeš na pesek in pustiš, da se topli valovi dotikajo tvojih nog. Dihaš mirno in sproščeno. Valovi tiho pljuskajo … Ležeš na pesek, čutiš, kako te prijetno greje po telesu. Nad teboj krožijo ptice, slišiš njihovo ščebetanje … Ležiš na toplem pesku in se zagledaš v bele, puhaste oblake nad seboj. Predstavljaš si, kako bi bilo potovati na oblaku, ki bi te nežno zibal nad pokrajinami … Toda tudi na morski obali ti je lepo. Sedeš, v dlani zajameš pesek, ki ti polzi med prsti. Prisluhneš pljuskanju vode, zvoki so tihi in blagi, kot oddaljena glasba … Od nekod je veter prinesel vonj cvetočih grmov, ki se prepleta z vonjem slane morske vode … Tvoje telo je toplo in sproščeno …

Vstaneš in se počasi odpraviš proti leseni hišici. Sedeš na stopnice in se zaveš sebe, tega, da sediš na stolu. Počasi odpreš oči in pogledaš okrog.

Odgovori na vprašanja:

Kako si se počutil?

Ti je uspelo sprostiti se?

Če je morda tvoj odgovor ne, ni nič narobe. Učenje takih oblik sproščanja je namreč proces, katerega ni nujno, da ga osvojiš že prvič. Bodi vztrajen in izvajaj tehniko, katera ti bolj ugaja.

 

Vzeto iz priredbe Martine Černi po:   Priročnik Zorenje skozi To sem jaz

                      Tudi Andrej in Tamara vam želiva prijetno sproščanje, da za vas učenje na daljavo ne bo  preveč naporno in predvsem ostanite oziroma ostanimo zdravi!

       #TuSvaZaVas

 

 

Dobro jutro, dober dan…..

…..prav lepo vas pozdravljava – prvič v Svetovalnici psihologinje Tamare in pedagoga Andreja.

Na spletni strani šole sva vas povabila k obisku najine svetovalnice, ki sva jo oblikovala za vas učenci osnovne šole Beltinci in za vas spoštovani starši oz. skrbniki. Vsak od nas nastalo situacijo in drugačen način življenja doživlja na svoj način; nekaterim prinaša radost in veselje, drugim spet določene pomisleke in strahove. S svojimi zapisi vam želiva polepšati čas, ki ga preživljate doma skupaj s svojo družino; ko nimate možnosti neomejenega druženja s svojimi prijatelji ali sošolci. Želela bi biti v oporo, ko se pojavi kakšna težava, ko se pojavi kakšna stiska ali pa ko bi enostavno želeli z nekom “poklepetati”. Prav tako bova na voljo vam spoštovani starši; verjameva, da je nastala situacija tudi za vas prav poseben izziv.

Zapisovala in objavljala bova različne stvari – od krajših anekdot, zabavnih video zapisov, do raznih napotkov in pomembnih informacij, kakšno krajšo anketo, v kateri vas bova povprašala za vaše mnenje,… Povabila vas bova, da stran sooblikujete s svojimi prispevki – risbicami, stripi, fotografijami vaših izdelkov (tudi kuharskih umetnin), poezijo, razmišljanji, … Vaše prispevke nama lahko pošljete na elektronski naslov: tamara.repic@osbeltinci.si ali andrej.lainscek@siol.net ali pa kar prilepite v komentar posameznega prispevka.

Pa naj bo za prvič dovolj. Rekla bova samo še: tu sva za vas!

Psihologinja Tamara in pedagog Andrej