Pozdravljeni dragi učenci, spoštovani starši.
V preteklem tednu sva se vam oglasila samo enkrat, saj sva želela, da bi anketo videlo in izpolnilo čimveč učencev oz. staršev. Izredno semo hvaležni za vsako izpolnjeno anketo, za vsak zapis misli, predloga, pohvale,…. saj nam bodo le-ti v pomoč pri nadaljnjem delu na daljavo.
Ob poplavi takšnih in drugačnih zapisov, pa sem na družabnem omrežju zasledila zapis, ki ga je svojim staršem, katerih otroci so vključeni v pouk na daljavo, posredovalo Ministrstvo za šolstvo v Franciji. Gospod, ki ga je objavil, se je potrudil in ga prevedl iz angleščine; zapis pa nosi res lepo sporočilo…. V nadaljevanju ga prilagam v celoti, saj menim, da ga bo dobro prebrati večkrat v času, ko bomo zaradi epidemije doma…
Delim pismo francoskega Ministrstva za šolstvo vsem staršem, ki sem ga iz angleščine prevedel (anglisti ne biti preveč strogi z mano) na podlagi objave Tomaž Pivec (objavil Mitja Vidovič).
Spoštovani starši šolskih otrok!
Morda otrokom nameravate ustvariti natančen urnik dela. Imamo velika pričakovanja glede učenja, otroci imajo obveznosti, veliko spletnih dejavnosti, poskusov in raznih poročil. Tehnologijo jim omejujete, dokler ne storijo vsega dela za šolo! Toda zadeva je sledeča …
Tako kot mi, so zdaj prestrašeni tudi naši otroci. Naši otroci ne samo da slišijo, kaj vse dogaja okoli njih, temveč tudi čutijo našo nenehno napetost in tesnobo. Še nikoli niso doživeli česa takega. Čeprav se ideja, da 4 tedne ne greš v šolo, sliši super, bi si to verjetno predstavljali drugače, kot zabaven čas, kot so poletne počitnice, ne pa kot resničnost, da bi bili ujeti doma in ne bi videli svojih prijateljev.
V naslednjih nekaj tednih se bodo vedenjske težave vaših otrok povečevale. Pričakujemo lahko strah, jezo ali protest, da stvari ne morejo narediti normalno. V naslednjih tednih boste lahko opazovali več napadov, izbruhov jeze in opozicijskega vedenja. To je normalno in se v teh okoliščinah pričakuje.
Kar zdaj potrebujejo otroci, je, da se počutijo dobro in ljubljeno. Potrebujejo občutek, da bo vse v redu. In to bi lahko pomenilo, da boste morali prilagoditi svoj urnik in se posvetiti otrokom še nekoliko več. Morda pečti piškote, ustvarjati, se igrati družabne igre in si skupaj ogledati filme. Lahko naredite kak eksperiment ali poiščite virtualne izlete v živalski vrt. Skupaj z vso družino preberite knjigo in se o njej pogovorite. Pokukajte pod tople odeje in ne storite ničesar.
Naj vas ne skrbi, kaj bo, ko bodo šli nazaj v šolo. Vsak otrok je v tej barki in vse bo v redu. Ko se vrnemo v razred, bomo prilagodili pouk in nadaljevali tam, kjer pač so. Učitelji so pripravljeni na to! Ne prepirajte se s svojimi otroki, ker nočejo računati. Ne vpiti na svoje otroke, ki ne sledijo programu. Ne porabljajte nepotrebnega časa…
Kar vam želimo položiti na dušo, je naslednje: Na koncu bo duševno zdravje naših otrok pomembnejše od njihovih akademskih sposobnosti. In tisto, kar so čutili v tem času, bo še dolgo ostalo v spominu. To, kar so počeli v teh štirih tednih. Zapomnite si to vsak dan.
Za konec pa še drugi del Taieve zgodbe…
#TuSvaZaVas
Psihologinja Tamara in pedagog Andrej